Vabilo

na izlet po Istrski planinski poti (Istarski planinarski put-IPP) , 2. etapa Grožnjan- Veliki Mlun

Datum:  ponedeljek, 10. 04. 2023

Zbor in odhod:  ob 6.00 – na parkirišču pred Mercator centrom  v Novih Jaršah (nasproti City parka)

Dostop:

Iz Ljubljane se bomo zapeljali z avtomobili/kombijem po primorski avtocesti mimo Kopra, Izole, Portoroža, Sečovelj, Buj, do izhodišča Stanica Grožnjan. IPP se začne na nadmorski višini 287 m, pri stari železniški postaji Parenzane pred naseljem Grožnjan.

Opis

Istrska planinska pot (IPP) je pot, ki povezuje najlepše gore in pokrajine Istre. Skupna dolžina je približno 153 km in jo je mogoče prehoditi v osmih enodnevnih etapah. Istrske gore so le delček Dinarskih Alp, in se raztezajo od planinskega grebena Čičarije, ki se začnejo v zaledju Trsta, z manjšim delom v Sloveniji (Slavnik in okoliški vrhovi), ter z največjim delom na Hrvaški. Na Čičarijo se navezuje veličasten masiv Učke, kateri vzhodni obronki strmo padajo v Kvarnerski zaliv, in južni greben pa se blago spušča  in končuje v Plominskem zalivu. Ob najvišjem vrhu Vojaku 1.401 m višine nad morjem, na Čičariji in Učki se nahaja še okrog 20 vrhov nad 1000 m. V središčni in vzhodni Istri pa še okrog deset nižjih vrhov. Na večino vrhov vodijo urejene in označene poti. IPP se končuje na rtu Crna punta, 18 km južno od Labina. IPP je zgrajena pod geslom »Od mora do mora po zeleni Istri«.

Opis 2. etape:

IPP 2. etapa se začne na stari Železniški postaji Parenzane Stanica Grožnjan.

Grožnjan je manjše naselje z okoli 200 stalnimi prebivalci v osrednjem delu Istre na Hrvaškem, sedež istoimenske občine, ki upravno spada pod Istrsko županijo. Grožnjan je ena od občin, kjer živijo pripadniki avtohtone slovenske manjšine v Istri. Število prebivalcev: 736 (2011)

Naselje leži na vzpetini nad desnim bregom reke Mirne, okoli 12 km jugovzhodno od Buj. Grožnjan je danes poznan kot »mesto umetnikov«. Med izvajanjem projekta revitalizacije so številne zapuščene hiše preuredili v slikarske ateljeje, galerije in druge objekte namenjene kulturni dejavnosti. Tako se v Grožnjaju nahaja dvajset galerij in umetniških ateljejev, poletna mednarodna filmska šola ter Mednarodni kulturni center hrvaške glasbene mladine.

V nadaljevanju pot vodi skozi tunel Parenzane, ter po 1,5 km zavija levo ob vinogradu in olivnem nasadu, do makadamske ceste, ki vodi do naselja Sv. Juraj. Kt 5 se nahaja na levem suhozidu za naseljem.

Nadaljevali bomo po severnem vznožju vrha Sv. Juraj in se spustili do lokalne ceste Mlin-Završje. Stopimo po cesti levo še 120 m, ter zavijemo na desno v gozd. Pot nas vodi skozi gozd in prek polj do naselja Sv. Ivan. Pri cerkvi bomo zavili desno in čez polja bomo prišli do županijske ceste 5007 v naselju Sv. Lucija. Po cesti levo do križišča, od njega v desno (smerokaz Zrenj), potem spet desno na makadamsko cesto proti vasi Laganiši. Skozi to, in naslednjo vas Vižintini nas pot vodi do lokalne ceste Zrenj-Poli. Po cesti levo še 230 m, in potem spet desno ob njivi z električnim pastirjem, skozi gozdiček in čez polje bomo prispeli do kapelice v vasi Čabrnica. Od kapelice v desno, ter za baliniščem levo na kolovoz in potem se po stezi spustimo do KT 6 Greben, ki se nahaja na skali (razgledišče), nekaj metrov desno od steze.

V nadaljevanju sledi spust po ovinkih do lokalne ceste ob potoku Bračana, ter desno pod akvaduktom  do državne ceste D44. Po tej cesti bomo previdno (zaradi avtomobilov) stopili v levo in pri ovinku spet levo, in strmo v gozd. V nadaljevanju bomo trikrat prečkali lokalno cesto, ki vodi do ceste Mali Mlun. Trasa med prvim in tretjim prehod lokalne steze je zahtevna, zato je potrebna previdnost. Pri tretjem prelazu čez cesto (smerokaz Mali Mlun) jo bomo prečkali naravnost, in potem po kolovoznih poteh, skozi gozdičke do križišča lokalnih cest. Za nadaljevanje IPP bomo skrenili levo (smerokaz Pruhari in pokopališče), in še en km stran od IPP do vasi Veli Mlun, kjer nas bodo čakali avtomobili.

Težavnost: lahka pot, potrebna pazljivost

Razdalje, višine in čas hoje: Stanica Grožnjan – Veli Mlun:  21,3 km, vzpon 703,  sestop 736 m,    6-7 h

Planinska oprema:     Dobra planinska obutev in obleka, primerna vremenu in razmeram, pohodne

palice, osebni dokument (osebna izkaznica ali potni list), plačana planinska članarina, varen korak in dobra volja (v primeru gratis tur 😉).

Pijača in hrana:          iz nahrbtnika.

Prevoz:                       osebni avtomobili ali kombiji.

Stroški izleta:             20,00 €/osebo (najem kombija, stroški goriva za kombi in za osebni avto).

Prijave:                       do četrtka, 06.04.2023 do 18.00 ure z SMS na tel 041 737-987.

Vodnik in dnevnik: Vodnik in dnevnik IPP je možno nabaviti na PZS po ceni 10,75 Eur, tel. 014345680

                                                                   VABLJENI !

Vodja izleta:                Ljubiša Bojović (041 737 987)

VABILO NA

42. POHOD: ŠTAMPETOV MOST – TV 17

Datum:  15. 4. 2023

Zbor in odhod:  ob 8.00 - Pred Mercator centrom  (nasproti City parka)

Opis in dostop:

Iz Ljubljane se bomo z avtobusom zapeljali do železniške postaje Verd, kjer bo naše izhodišče.

Pot nas bo vodila do spomenika pri Štampetovem mostu, od tu pa na kurirsko postajo TV-17, kjer nas bodo pričakali člani Združenja borcev za vrednote NOB Vrhnika s pijačo in malico (pa še dogajalo se bo….).

Pohod bo nadalje potekal po gozdni cesti do Dolgih Tal, kjer nas bo čakal avtobus.

Pot:   Pot je lahka.

Skupna dolžina poti:  okrog 4 – 4,5 ure 

Planinska oprema:     pohodna obutev (primerna vremenskim razmeram). Priporočamo pohodne palice in vremenskim razmeram ustrezna oblačila.

Pijača in hrana:          enolončnica na TV-17 (stroške pijače in enolončnice krije PDŽ). 

Prevoz:                       avtobus. 

Stroški izleta:             10 €.

Prijave do:  12. 4. 2023  sprejema Jani Klemenčič (041 819 969), in Ljubiša Bojović (041 737 987)                                                                                                      

Opomba:  V primeru dežja pohod odpade!

                                                                   VABLJENI !

Malo zgodovine:         

Štampetov most (članek iz Vikipedije):

Štampetov most (nemščina: Stampetta-viadukt) je železniški viadukt južno od Vrhnike, Slovenija. Poimenovan je po inženirju, ki ga je projektiral.

Štampetov most je prva opečna in kamnita konstrukcija, ki je bila zgrajena leta 1857, kot del avstrijske južne železnice. Med drugo svetovno vojno je bil most hudo poškodovan. Prvič je bil poškodovan leta 1941, vendar so ga italijanske sile popravile. Partizanske sile so nato v oktobru 1943, junija 1944 in septembra 1944 most, v sabotažnih akcijah znova poškodovale. Popravljen je bil od leta 1945 do leta 1946.

Po vojni je Planinsko društvo Železničar iz Ljubljane začelo z organiziranimi pohodi na Štampetov most, ki je posvečen splošni stavki železničarjev 15. aprila 1920. Leta 2019 je bil že 40. po vrsti. Od leta 2022 pa se pohod organizira v skrajšani obliki v sodelovanju z Združenjem borcev za vrednote NOB Vrhnika.

Danes se viadukt razteza tudi čez avtocesto A1, za katero sta bili leta 1972 dograjeni dve »tunelski cevi«, nova dva loka k originalnim sedmim lokom. Viadukt sicer leži v krivini z radijem R=285 m, skupna višina nad avtocesto do višine tira znaša 12,44 m. Avtocestna loka imata svetlo širino 15,0 m, srednji steber je širok 1,80 m, svetla višina znaša 4,70 m. Celoten železniški del viadukta je dolg 155 m, in je bil leta 2000 temeljito obnovljen.

Kurirska postaja TV-17 na Slemenih za Ljubljanskim vrhom

Vse prej kot romantično je bilo pred 70-imi leti, ko je na tem področju pod Ljubljanskim vrhom delovala partizanska kurirska postaja TV 17 (terenski vod 17). Borci te enote so vzdrževali kurirske zveze z Notranjsko in Dolenjsko, s Primorsko in z Ljubljano, če pa je bilo treba tudi z Gorenjsko. Kaj je pomenilo biti kurir na tem področju v  težkih vojnih razmerah, bomo imeli priložnost poslušati od naših prijateljev iz Združenja borcev za vrednote NOB Vrhnika. Da bo zgodovinski spomin na narodnoosvobodilno vojno in hrabre kurirje ostal, so poskrbeli pričevalci in njihovi zapisi ter pomnik na mestu, kjer je nekdaj stala kurirska baraka, ki so ga v letu 1977 postavili na pobudo nekdanjih SKOJ-evcev občine Vrhnika (sedaj je to spominska koča). Člani ZB za vrednote NOB Vrhnika jo zgledno in redno vzdržujejo in obnavljajo.

15. april 1920 – Stavka železničarjev na Zaloški cesti v Ljubljani
16. aprila 1920 se je pričela splošna stavka železničarjev v Sloveniji kot del stavke jugoslovanskih železničarjev. Stavka je prerasla v splošno delavsko stavko, ki se je 24. aprila 1920 končala tragično. Slovenski orožniki so na Zaloški cesti v Ljubljani napadli in streljali na sprevod delavcev, ki so bili namenjeni v mesto na zborovanje. V spopadih je umrlo 12 odraslih in en otrok, 30 ljudi pa je bilo ranjenih.

                                                          Spomenik posvečen železničarjem na Zaloški cesti v Ljubljani