JULIANA TRAIL - 11. in 12.etapa: Most na Soči -Tolmin - Kobarid

V avgustu je zdaj naša že skorajda stalna pohodniška skupina PD Železničar z vodnikom Ljubišo, ki hodi po pohodni poti Juliana, prišla do zgodovinskega mesta Most na Soči. Most na Soči je kraj, kjer se Soča, smaragdna lepotica za trenutek oddahne na svoji poti od Trente do morja. Naselje leži na sotočju Soče in Idrijce, ki sta s svojima strugama, vrezanima globoko v skalna korita, naselju nudila dobro obrambno zaščito. Zaradi zajezitve Soče za potrebe hidroelektrarne Doblar, je tu l. 1938 nastalo akumulacijsko jezero, ki danes korita zaliva, pod naseljem pa je nastalo jezero. Jezero je priljubljena točka tako za turiste kot ribiče. Kraj, ki se je nekoč imenoval Sveta Lucija, leži na pomembnem prometnem križišču. Tu se križajo cestne poti proti Novi Gorici, Tolminu, Idriji in Ljubljani. Železniška proga pa ga povezuje z Jesenicami in Sežano.

»Rad gledam ti v valove bodre,
valove te zeleno modre:
temna zelen planinskih trav
in vedra višnjevost višav
lepo se v njih je zlila;
na rosah sinjega neba,
na rosah zelenih gora
lepoto to si pila —
krasna si, hči planin!
Ti meni si predraga znanka!
Ko z gorskih prišumiš dobrav,
od doma se mi zdiš poslanka,
nesoča mnog mi ljub pozdrav —
Bog sprimi te tu sred planjav!...
Kako glasno, ljubo šumljaš,
kako čvrsto, krepko skakljaš,
ko sred gora še pot imaš! »

(Soči, Simon Gregorčič)

Zadnji del poti je potekal po asfaltni cesti. Sonce je pripekalo, žgalo, naše zaloge vode smo obnavljali v koritih s pitno vodo v vaseh, skozi katere smo šli ob poti in iskali drevesa ob cesti, da smo si vsaj za trenutek oddahnili v njihovi senci. Končno prispemo do Napoleonovega mostu pri Kobaridu, ki je nastal na mestu, kjer se Soča zadnjič stisne v ozko sotesko pred prehodom v ravnino Kobariške kotline. Ime je dobil, ker so čezenj korakale francoske enote v času Napoleonovega osvajanja. Del pohodnikov je bil več kot odlično pripravljen na to etapo, saj so s seboj imeli kopalke in si tako poiskali osvežitev v reki. Še zadnja strmina asfaltne poti do trgovine Planika Kobarid, kjer nas je že čakal naš avtobus. Seveda pa smo se še osvežili pred vožnjo domov s hladnimi napitki v tamkajšnjem gostišču.

Juliana je postala naša priljubljena pot, leze nam v naše duše in pohodniki se veselimo vsake nove etape na tej čudoviti poti po prelepih krajih naše dežele.

Prijetno utrujeni in polni lepih vtisov spet, se vrnili proti domu. In spet smo preživeli bogat pohodniški dan v lepem druženju na tej čudoviti pohodniški poti.

Irena Mlakar