JULIANA TRAIL - 10.etapa: Grahovo ob Bači - Most na Soči

 

JULIANA TRAIL - etapa 10: Grahovo ob Bači - Most na Soči (31.7.2021)

Zadnjo julijsko soboto se je 26 pohodnikov PD Železničar z vodnikom Ljubišo spet odpravilo na svojo zelo priljubljeno pot Juliano. Tokratna etapa nas je popeljala skozi spodnji del Baške grape in preko razgledne točke Senice do zgodovinskega mesta Most na Soči.

S hojo smo pričeli tam, kjer zaključili predhodno etapo, v vasi Grahovo ob Bači. Vas leži ob reki Bači, ki izvira v bližini naselja Bača pri Podbrdu in oblikuje okrog 30 km dolgo dolino, imenovano Baška grapa. Vas pa je nam najbolj poznana po snemanju prvega slovenskega filma »Na svoji zemlji« in v spomin na ta dogodek organizirajo tu vsakoletni »Pohod po tematski poti na svoji zemlji«.

Spet nas je že v prvem delu naše poti pričakala strma pot, saj smo se iz Grahovega morali povzpeti do osamljene kmetije Ravence in nadaljevali do gorske vasice Temljin. Od tu smo se pričeli spuščati proti vasi Kneži. Čeprav so bile za ta dan napovedane možne nevihte v popoldanskem času, so se že pred poldnevom pričeli nevarno zbirati in groziti nič kaj dobrega obetajoči nevihtni oblaki. Tudi grmenje je bilo slišati vse bližje, zato smo zelo pospešili naše korake in tako tik pred nevihto že ob prvih kapljah se zatekli v prostorno garažo, ki nam jo je ponudil prijazni domačin. Tu smo se veselo razpoloženi lotili naših priboljškov iz nahrbtnikov. Šele kasneje smo ob poti videli odlomljene veje, listje, ki je pričalo o nevihti s točo, ki je uničevala kraje zelo blizu nas. Po cesti smo se spustili v vasico Knežo. To je manjše naselje, ki leži ob izteku istoimenske rečice v Bačo. V središču vasi se nahaja srednjeveška cerkvica Sv. Jurija in kamniti obokani Liščarški most, ki je bil nekoč edina povezava za prebivalce Lisca z zunanjim svetom. Pot nadaljujemo po asfaltni cesti proti prelazu Lubinj. Malo za vasjo Podmelec zavijemo z naše poti. Povzpeli smo se do slapa Sopota. Voda pada čez previs v globino polkrožno oblikovanega amfiteatra več kot 60 m v treh stopnjah. Nadaljujemo po cesti mimo razgledališča pri Meleh, kjer opazujemo številne skalne obeliske. Po lepi rahlo vzpenjajoči gozdni cesti se povzpnemo do razgledišča Senica. Senica je 658 metrov visok hrib, ki se dviga nad akumulacijskim jezerom pri Mostu na Soči. Velja za enega najlepših razgledišč nad smaragdno reko Sočo, ki se prav tu pod hribom malo ustavi in oddahne na svoji poti proti morju. Ko smo na lepo urejenem razgledišču na vrhu zahodne stene Senice ugledali nepopisno lepoto pred seboj, je bil naš trud pošteno poplačan. Nagrajeni smo bili s čudovitim razgledom.

»Krasna si, bistra hči planin,
brdka v prirodni si lepoti,
ko ti prozornih globočin
nevihte temne srd ne moti —
krasna si, hči planin!
Tvoj tek je živ in je legak
ko hod deklet s planine;
in jasna si ko gorski zrak
in glasna si, kot spev krepak
planinske je mladine —
krasna si, hči planin!« »

(Soči, Simon Gregorčič)

Na desni strani smo imeli kot na dlani Tolmin s Kozlovim robom v ozadju, za njim pa nas je pogled vodil po Soški dolini proti Kobariškemu Stolu in Kaninskemu pogorju. Čez Vodel in Mrzli vrh pa je pogled segel do Krna. Na drugi strani Soče je razpotegnjen Kolovrat, pred njim pa se dvigata gozdnata hriba Bučenica in Cvetje. Pod Senico pa se je kot biser lesketalo jezero z Mostom na Soči. Tam naprej pa se smaragdni reki pridruži še Idrijca in skupaj odpotujeta daleč proti morju. Očarani nad lepotami okrog sebe smo zapustili razgledno točko in po nekoliko napornem enournem zelo strmem spustu prišli v vas Modrej. Ob izviru Pod grmom smo se osvežili z izvirno zdravilno vodo. Voda se v globini zemlje pri pretakanju po bioenergetsko močnem področju napolni z energijo in jo na izvir prinese s seboj. Voda je po pripovedovanju zdravilna za oči. Tudi v najbolj sušnih obdobjih ne presahne in ima celo leto enako temperaturo. Z očmi in vidom se povezuje tudi legenda svetnice Lucije, zavetnice Mosta na Soči. Lucija, rojena v rimskem obdobju okoli leta 286 na Siciliji, si je sama iztaknila oči, da bi se izognila prisilni poroki s poganskim mladeničem, ohranila umaknjeno deviško življenje in krščansko veroizpoved.  Od tu pa do gostišča ob Mostu na Soči le še par 100 m...tu zaključek današnje etape in seveda nadaljevanje naslednje ob reki Soči.

Spet preživeli en čudovit pohodniški dan na tej naši lepi poti in polni čudovitih vtisov, napolnjeni z energijo poti in veselega pohodniškega druženja, se vrnili domov.

Razdalja: 16,7 km

vzpon: 776 m

sestop: 919 m

trajanje: 4,30 ur

zapisala: Irena M.